Včasih so menili, da je kratkovidnost podedovana, vendar je dandanes ugotovljeno, da je to samo delno res. Nešteto sodobnih raziskovanj potrjuje, da je brez dvoma vzrok za kratkovidnost predvsem bližinsko delo in sicer več kot lahko naše oči prenesejo. Stopnja ogroženosti je odvisna tudi od podedovanih genov. Tako lahko rečemo, da so nekateri ljudje bolj, nekateri manj podvrženi kratkovidnosti. Torej je neposredni vzrok pojava kratkovidnosti prenapetost oči pri prekomernem bližinskem delu. Lahko verjamemo, da se lahko kratkovidnost prepreči s pravilnimi navadami pri uporabi vida. Naprimer pri delu za računalnikom lahko upoštevamo pravilo 20. Vsakih 20 minut gledamo na razdaljo 20. metrov in to počnemo 20 sekund.

Kratkovidnost ali miopija je stanje, pri katerem svetlobni žarki padajo v fokus pred mrežnico namesto na njo, zaradi česa kratkovidni ljudje priprejo oči, da bi dobili ostro sliko predmeta. Kratkovidni ljudje vidijo oddaljene predmete motne, od blizu pa vidijo relativno dobro. Znak kratkovidnosti je torej nezmožnost jasnega gledanja oddaljenih predmetov kot so: TV, kino ekran, šolska tabla ali predmeti pred avtomobilom med vožnjo. Kratkovidnost lahko prizadene ljudi med 6 in 40 letom. Po 45. letu se kratkovidnost zmanjšuje, t.j. vid se izboljšuje.

Dejavniki, ki odrejajo ostrino očesa, so trije: roženica, leča in dolžina očesa. Roženica, prozorni prednji del očesa, lomi 70-80% svetlobnih žarkov, ki vstopajo v oko. Leča lomi 20-30% žarkov. Za ostrenje slike je prav tako važna dolžina očesa. če je oko predolgo, fokus svetlobe pada pred mrežnico in tako nastaja kratkovidnost. Nasprotno je z daljnovidnostjo. Če je oko prekratko, nastaja slika za mrežnico.

AUER OPTIKA